ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 8:00 - 16:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodbe

Zgodba o dvorcu Zemono, o vipavskem vinjaku in še o čem...

Objavljeno v Latniku, jeseni 2003

30-ti rojstni dan vipavskega vinjaka Pilon proslavili s priložnostno razstavo Pilonovih risb
»SPOMIN NA SEDEMDESETA V ŽLAHTNI AROMI VINJAKA PILON«

Vipavski Agroind in Pilonova galerija sta v začetku meseca skupaj pripravila zanimiv projekt z zgornjim naslovom, sicer namenjen ožjemu občinstvu, vsekakor pa vreden ponovitve tudi za širšo javnost. Ob priložnosti srečanja članov vseslovenskega Društva ljubiteljev vipavskega vina, katerega predsednik je Dušan Črnigoj, so enega od prostorov Vipavskega hrama ozaljšali z izborom Pilonovih kavarniških risb.
Zgodba pa ima več začetkov. Prav letos namreč mineva 30 let, odkar so v vipavski kleti prvič, in zaenkrat tudi zadnjič, iz vina avtohtonih sort izdelali odličen vinjak. Jožko Ambrožič, direktor Agroinda, se ne spominja točno, koliko ga je bilo na začetku, danes ga je še okoli 5000 litrov. Vinjak, ki vseh 30 let slovi po svoji odličnosti, nikoli ni bil ponujen zelo širokemu trgu. V začetku se je imenoval Zemono, pred 10 leti pa so ga preimenovali v Pilon.  
Ime se vinjaku poda, saj je bil Veno Pilon kavarniški človek, čeprav je ponavadi tam posedal ob kozarcu poceni rdečega vina.
Zato pa so ajdovski in vipavski umetniki ter kulturniki, ki so bili povabljeni v Vipavski hram na družabno srečanje ob zaključku razstave, uživali ob »Pilonu s Pilonom v roki«. O umetniku in njegovih pariških kavarnah je govorila doktorica Irene Mislej iz Pilonove galerije. V kavarnah se je odvil pomemben del umetnikovega življenja. Od tam izvira pomemben del njegovega ustvarjanja. Skoraj na vseh risbah se pojavlja kozarec, ki skupaj z omizji pripoveduje o tistem času in tistih ljudeh.
Razstava se je preselila nazaj domov, med Pilonovo stalno zbirko v Ajdovščino, vinjak, kolikor ga je po 30 letih še ostalo, pa naprej zori v hrastovih sodih vipavske kleti.

ZGODBA O VIPAVSKEM VINJAKU…..
Družabno srečanje kulturnikov in umetnikov je na plano potegnilo razne zanimive zgodbe. Tudi tiste o vinjaku Zemono, ki je zaslovel po zaslugi takratnega direktorja podjetja Lipa iz Ajdovščine. Pa smo se odpravili vprašat Franceta Boštjančiča, ki je sedaj lastnik podjetja Excel, kaj je zares bilo.
Povedal nam je, da je bila Lipa v začetku 70-ih veliko izvozno podjetje, zato je dosti potoval po Evropi, predvsem po Španiji, kjer ga je prevzel njihov konjak. Vipavski vinjak mu je zelo blizu (okus te pijače je zelo odvisen od dodatkov, ki pa je skrivnost izdelovalcev). Kot sam pravi, je za promocijo Lipe izbral točno določen 1000 litrski sod. V sodelovanju z italijanskim arhitektom so na Lipi oblikovali lesen model za steklenico, našli izdelovalce, pihalce stekla v Kozini in do konca izdelali luksuzno celostno podobo, kot se spodobi za poslovno darilo takšnega podjetja. Projekt pa naj bi bil tudi dokaz takratni Vipavski dolini, da je prvi vtis – zunanja podoba v širšem smislu – zelo pomemben za promocijo. Lipa je v tistih letih odkupovala in urejala dvorec Zemono z okolico, kjer je takoj po obnovi (salon so odprli 1976) zaživela družabnost. Tam so vinjak servirali po modnih zapovedih, v okroglih ogretih čašah, kar za takratne družbene razmere ni bil običaj v gostinskih lokalih.
Vinjak so sproti točili v steklenice, ki so bile shranjene v skladiščih Agroinda. Nekaj manj kot 500 jih je izginilo neznano kam. Boštjančič se je konkretnemu odgovoru, kam so šle, izognil. Zgodbe o tem, da so mu z vinjakom stregli poslovni partnerji, ki jim ga ni podaril, je zanikal. Povedal pa je, da zaradi »Zemona« še dandanes posluša očitke ter da je zastarela miselnost tistih časov ovirala Lipo, ki je želela v naš prostor vnesti pozitivne spremembe. Imel je veliko idej, ki so bile uresničljive najmanj toliko, kot dvorec, ki predvsem po njegovi zaslugi danes slovi po svetu kot najlepša znamenitost Vipavske doline.
Franc Boštjančič je na Lipi ostal do 1992, potem je ustanovil svoje podjetje, ki za domači trg izdeluje kuhinje in dnevne sobe, veliko svojih proizvodov višje kvalitete, predvsem stolov, pa izvozijo. Poleg trgovine v Dobravljah ima podjetje Excel tudi dvoje prodajaln v Ljubljani.

Pa o vipavskem vinjaku še Silvo Lemut, takratni direktor Agroinda:
Vinjak je nastal iz viška letine 72, okoli 40 vagonov grozdja so destilirali. Na začetku so ga nameravali prodajati skupaj s tropinovcem, ker pa je šlo za zelo kvaliteten destilat, so se odločili, da ga pustijo počivati v sodih in so ga kasneje ponudili na prodaj v lastni steklenici (v enaki, kot so ponujali Tropinovec), pretežno pa so ga uporabljali za reprezentančne namene. V začetku ga je bilo za okoli 35 tisoč litrov, avtorstvo vipavskega vinjaka pa gre pripisati takratnemu enologu inženirju Plahuti.
Podjetje Lipa je investiralo v oblikovanje embalaže za blagovno znamko vinjak Zemono, ki naj bi ga uporabljali ekskluzivno, za promocijo dvorca Zemono. Steklenice so hranili v Agroindu, vinjak pa je Lipa odkupovala sproti, po potrebi. Silvo Lemut pravi, da ni bil najbolj zadovoljen s steklenicami, ki so bile na vrhu odprte navzven, kar je povzročalo težave z zapiranjem. Kljub temu pa jih je tudi Agroind uporabljal tudi za svojo reprezentanco (od tu zgodbe, ki smo jih izvedeli). Zaradi velikega povpraševanja so se potem odločili vinjak ponuditi širšemu trgu, kar pa je povzročilo jezo Lipe, ki je iz Agroinda takoj pobrala vso embalažo (na hiter ukaz jih je prevzela in odpeljala tajnica Sonja).
Silvo Lemut pa je tudi mnenja, da je bilo sodelovanje obeh podjetij plodno, da ima takratni direktor Lipe velike zasluge za sloves vinjaka ter da »brez Boštjančiča ne bi bilo niti Lipe niti Zemona«.

Sanda Hain













iskalnik