ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

kulturna dediščina

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Črničah

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne v Črničah Tu je pokopanih preko 450 vojakov različnih narodnosti, večinoma padlih na fronti, ki je divjala 15 km zahodno od Črnič; v času vojne je bilo v okolici Črnič veliko vojaških objektov, med drugim tudi bolnišnica in vodna ter električna postaja. Za pokopališče zelo lepo skrbijo domačini.

Na vojaškem pokopališču v Črničah je pokopanih največ tujih vojakov med vsemi vojaškimi pokopališči v Sloveniji.

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne ob civilnem pokopališču v Črničah

Drago Sedmak, Goriški muzej

Maja 1915 je ozemlje ob reki Soči zajel vojni vihar, ki je trajal do konca oktobra 1917. Na vojskovališču, poznanem kot soška fronta, med Rombonom na severu in Tržaškim zalivom na jugu, je bilo ranjenih in padlo ogromno število vojakov različnih narodnosti. Njihovi zemski ostanki počivajo v neštetih grobovih, na vojaških pokopališčih in grobnicah širom Primorske, tako tik ob bojni črti, pa tudi v krajih tedanjega zaledja na obeh straneh državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Eno takih vojaških pokopališč, ki so ohranjena v celoti, je tudi v Črničah ob civilnem pokopališču. Na njem je pokopanih 466 vojakov različnih narodnosti, ki so v letih 1915-1917, pa tudi še 1918, umrli za posledicami ran na tem vojskovališču ali pa boleznih  v bližnji vojaški bolnišnici. Le-ta je bila v šolskem poslopju v Črničah, še večja in posebej zgrajena, s svojim v pokopališčem, pa je bila na župnijski posesti /prebendi/ »na Poljanah«  pod Osekom.

Črniški dekan, Alojzij Novak, je avgusta 1918 naredil seznam pokopanih vojakov na pokopališču in narisal skico črniškega vojaškega pokopališča ter s tem ohranil dragocen dokument tega časa. Iz tega seznama in priloženih skic je razvidno, da so prve padle in umrle vojake pokopali na civilnem pokopališču, pa tudi izven njega, tik ob pokopališkem zidu. Ta del grobov je bil avgusta 1918 omejen deloma s kamenjem in grmovjem ter z žico in ograjo.

V Črničah in v zaselkih v bližnji okolici so v vojnem času bivali pripadniki različnih avstro-ogrskih enot, med njimi je bil tudi vojak 96. pehotnega polka iz Karlovca, katerega uradno nemško ime je bilo K.u.k. Ungarisch-Kroatisches Infanterie Regiment »Kronprinz Ferdinand von Rumänien« Nr. 96. Njegovi polki so prišli v Črniče konec novembra 1916 in so bili razporejeni na položaje med Staro goro in Markom nad Šempetrom pri Gorici. Na teh položajih je marsikateri izmed njih padel. Prepeljali in pokopali so ga na zemljišču desno od civilnega pokopališča. Vse srditejši poizkusi italijanskih enot, da bi pri Gorici, čez Mark in Staro goro vdrli v Vipavsko dolino, so se tu končali, saj jim »Karlovčani« za nobeno ceno, tudi lastnih življenj, niso tega dovolili. Njih žrtve v 10. soški bitki, med 12. majem in 8. junijem 1917 na tem območju, so bile ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih.  Umrli so zadnji počitek našli na novo nastajajočem vojaškem pokopališču v Črničah.

Do konca bojev na soškem vojskovališču, oktobra 1917, so »Karlovčani« branili in ohranili že omenjene položaje. Ta pehotni polk je tudi prvi vkorakal v Gorico in na goriškem gradu razvil cesarsko zastavo, katero jim je v ta namen podarila Občina Črniče.

Na portalu nad vhodom na črniško vojaško pokopališče stoji napis: I.R. 96; na pokopališču samem pa je postavljen kamnit spomenik s spečim levom in napisom v nemščini in hrvaščini, ki obiskovalca spomni na junake, ki so na Marku padli za domovino. Republika Slovenija je to pokopališče razglasila za kulturni spomenik.

Občina Karlovac se je 7. aprila 2013 poklonila tem padlim junakom z odkritjem spominskega znamenja.











iskalnik