ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

kulturna dediščina

Rimska utrdba Castra

Med vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. Rimljani so utrjen vojaški tabor, ki je bil vključen v obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva, začeli graditi okoli leta 270. Ajdovščina se je dolga stoletja razvijala izključno znotraj njega. Rimljani pa so v Ajdovščini pustili še veliko drugih zanimivih sledi.

Obhodna pot Castra
Privoščite si nepozaben sprehodokrog starega mestnega jedra. Glavna pot se v različnih smereh preko manjših trgov povezuje z glavnim mestnim trgom, nekdanjim rimskim forumom, v notranjosti mesta.

Zgodovinska bitka v siloviti burji
Leta 394 je med rimskim cesarjem Teodozijem in upornikom, poganom Evgenijem, potekala znamenita zgodovinska bitka, ki je navdihovala tudi mnoge rimske pesnike. Zmago Teodozija je usodno odločila silovita ajdovska burja, ki je preusmerila puščice in zlomila moč nasprotnika.
Poleti leta 2009 je Društvo Teodozij iz Vrhpolj v sklopu velikega Rimskega spektakla v Vipavski dolini uprizorilo bitko - Več o bitki

Rimske terme
Kako velik pomen so Rimljani pripisovali kopališčem, potrjujejo tudi manjše rimske terme, ki so jih zgradili v Ajdovščini. Ostanki kopališča se nahajajo v južnem delu mesta, na območju današnje tržnice.

Castra - stolp v ajdovskem graduŠe več o poznoantični utrdbi Castra:

Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline Kastre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo, Ajdom. Od tod današnje ime Ajdovščina.

Zgodovina poselitve tega območja sega v bronasto in železno dobo, ko je utrjeno naselje stalo na vzpetini Gradišče (Školj), ki leži severno od Kastre, v sotočju Lokavščka in Hublja. Leta 181 pr. n. št. so Rimljani ustanovili Oglej (Aquileia), upravno, vojaško, trgovsko in kulturno središče, ki je služilo kot odskočna deska osvajanju jugovzhodnih Alp in Podonavja. Skozi Vipavsko dolino so zgradili cesto, ki je pod Školjem vodila v smeri Razdrtega (Ocra) in naprej proti Emoni. Na mestu današnje Ajdovščine je vsaj v zgodnji cesarski dobi, če ne že prej, zrasla poštna in tovorna postaja z imenom mansio Fluvio Frigido (pri Mrzli reki - Hublju), zadnja ravninska postaja, preden se je začela cesta vzpenjati. Po osvojitvi Alp in razširitvi države do Donave v zgodnjem 1. st. n. št., so Rimljani proti Emoni zgradili novo, bistveno krajšo cesto, ki je vodila čez Col, Hrušico (ad Pirum), Logatec (Longaticum) in Vrhniko (Nauportus). Ajdovščina je omenjena v treh itinerarjih: na Tabuli Peutingeriani iz začetka 3. st. kot fl. frigido, v Antoninovem s konca 3. st. kot Fluvio Frigido in v Jeruzalemskem iz prve polovice 4. st. kot mutatio Castra.

Politične razmere v rimski državi v drugi polovici 3. in na začetku 4. st so sprožile odločitev o gradnji utrdb in sistema zapornih zidov med Kvarnerjem in Čedadom, imenovanem Claustra Alpium Iuliarum. Takrat zgradijo severno od mansia novo trdnjavo - Castra, ki ob civilnih prevzame tudi vojaške naloge, postane operativno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom. Domnevno je Kastra upodobljena v popisu dvornih, upravnih in vojaških nazivov Notitia dignitatum iz 5. st. V antičnih pisanih virih je Ajdovščina povezana z dvema vojaškima spopadoma. Prvi je bitka med uzurpatorjem Evgenijem in cesarjem Teodozijem leta 394 pri Mrzli reki. Danes je splošno sprejeto, da je bilo prizorišče bitke na ravnici med Ajdovščino in Vipavo. Evgenij naj bi v spopad krenil iz Castre, Teodozij pa naj bi svojo vojsko popeljal na bojišče s Hrušice (ad Pirum). V drugi bitki so Langobardi branili vzhodno mejo svoje države pred prodirajočimi Avari in Slovani. Vojski sta se udarili pri kraju Flovius (t. j. Fluvius Frigidus). Življenje v ruševinah Kastre zamre konec 6. oz. na začetku 7. st.

Utrdba ima tloris v obliki nepravilnega mnogokotnika. V dolžino meri 220 m, široka je 160 m, celoten obseg je okoli 600 m. V 3,4 m debelo obzidje je vključenih 14 okroglih stolpov. Stolpi, ki imajo kvadratne temelje, so bili visoki najmanj 6 m. Zunanji premer stolpov je 9 do 9,6 m, notranji manj kot 3 m. Razdalje med stolpi so različne, od 28 do 55 m, največkrat med 30 in 34 m. Okrog obzidja je bil 3 m širok jarek. Vhod je bil na zahodni strani, med stolpoma št. 1 in 2. Notranjost utrdbe je zaradi kasnejših prezidav, rušenj in novejših pozidav slabo poznana. Arheološko raziskani sta bili dve lokaciji, na mestu Bratinove hiše in pod blagovnico Nanos. Odkrili so ostanke več stavb, term in kanalizacije. Forum je bil verjetno na mestu današnjega glavnega mestnega trga.

Grobišče, ki se razprostira zahodno od obzidja, je večinoma uničeno. Znanih je le 22 žarnih oz. skeletnih grobov.

Avtor zapisa: Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)












iskalnik

Koledar dogodkov