ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodovina

Vipavska dolina v obdobju Rima

Tudi mladi ornitologi iz vse Slovenije so navdušeni nad našimi razgledi. Takole se vidi z roba Gore, foto: Tomaž Berce Staroveški kronist je imenoval Vipavsko dolini »vrata Italije«; če vemo, da je s tem mislil središče tedanjega evropskega sveta, razumemo težo tovrstnega priznanja. V resnici je bila dolina od nekdaj najkrajši in najlažji prehod med Alpami in Jadranom, z vzhoda na zahod, z Balkanskega na Apeninski polotok. Pomen in vloga doline kot geografsko-strateške enote se zrcalita v posameznih zgodovinskih obdobjih, ki so jo vsa po vrsti zadevala in še bolj v dogodkih, vezanih na njen prostor, ki so bili tudi za daljša obdobja odločilni.

Življenje v dolini je bilo vedno neločljivo povezano z bibavico zgodovinskega utripa v njenih sosednjih pokrajinah. Naselja v dolini so bila zdaj na dnu, zdaj na varnih obrobjih – odvisno od utripa časa. Posamezne utrdbe in utrjena naselja, ohranjena na severnem obrobju, tvorijo strnjen niz obrambe, potrebne prebivalcem že v prazgodovini, pa nato spet v pozni antiki in v času turških vpadov v Furlanijo. Obrambni niz dopolnjuje veličastna postojanka sv. Pavla nad Planino na južnem robu doline; vse skupaj nazorno kaže nevarnost zaradi prehodnosti dolinskega dna in zato vsakodnevno nezanesljivost bivanja.

Poseljenost dolinskega dna je povezana s stabilnimi in mirnimi časi. Najstarejša je gotovo že v prazgodovinskem obdobju, strnjena in stalna je povezana s časom rimskega imperija in z izgradnjo ceste iz Akvileje v Emono. Tedaj v osrčju doline zraste naselje mansio ad Fluvium Frigidum, na mestu današnje Ajdovščine, in obstoji dobrih tristo let. Šele negotove razmere propadajoče rimske moči povzročijo silovite spremembe v pojmovanju zavarovanja vzhodnih meja države. Naenkrat postane ta meja sama Vipavska dolina. Utrjeno linijo, imenovano limes, postavijo na njeno vzhodno obrobje.
Postojanka na Hrušici, antični Ad Pirum, je spremenjena v mogočno utrdbo za zaščito cestnega prelaza; mirna obcestna postojanka v Ajdovščini dobi načrtno zgrajen vojaški tabor, z obzidjem in stolpi. V taboru je štab vojaške obrambe celotne mejne linije – vzhodne meje rimske države. In v njenem neposrednem zaledju se odvija generalna bitka za vzhodno polovico države: boj med Teodozijem in Evgenijem leta 394 je potekal v prostoru med Ajdovščino in Vipavo. Po tem dogodku Castra ad Fluvium Frigidum, današnja Ajdovščina, izgubi svoj temeljni pomen; časi postanejo silno negotovi, vojaške posadke ni več in prebivalci se umikajo v varnejše dolinsko obrobje – zavetje najdejo na sv. Pavlu nad Vrtovinom, kjer je v sklop utrdbe vključen mogočen vodni stolp (še ohranjen).

Obzidje je v Ajdovščini omogočalo in omejevalo razvoj srednjeveškega mestnega jedra, ulična mreža je večinoma še sledila antičnemu rastru. Tudi obrobje doline ima zanesljivo srednjeveško poselitev. Tabor nad Črničami je utrjen ob koncu 15. stoletja in je povezan tako s turiškimi vpadi kot z beneškimi vojnami Habsburžanov. Središče doline v tem času pa je Vipava, naselje ob vznožju mogočne grajske utrdbe.

Nada Osmuk
(besedilo je iz zloženke Vipavska dolina v obdobju Rima, izdal jo je SO Ajdovščina ob 1400. obletnici Bitke pri Frigidu)












iskalnik