ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

sakralna dediščina

Kapucinski samostan v Vipavskem Križu

V Vipavskem Križu, ki so ga goriški grofje že leta 1482 zaradi Benečanov in Turkov obdali z obzidjem, stoji kapucinski samostan iz leta 1637. Graditi so ga pomagali grofje Attemsi, danes pa sta v njem bogata knjižnica in zbirka baročnih slik. V samostanski cerkvi je največja baročna slika v Sloveniji – Slava Svete Trojice (1668). Župnijska cerkev ima izredno lepo izrezljane oltarje, umetniško izklesan marmornati glavni oltar, oljne slike in bogato štukaturo v  kapeli Sv. Križa.

Za ogled samostana se je potrebno predhodno najaviti na tel: 041 660 445 (Ljubo) oz. 041 421 101 (Vedrana).

Telefonska št. samostana: 05/ 368 88 00 oz. 05/ 368 88 01

Knjižnica Kapucinskega samostana

Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je rokopisni kodeks - molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli in okrašen z bogatimi iluminacijami in inicialkami. Od dragocenosti hrani knjižnica 5 knjig Sveti priročnik rojaka kapucina Janeza Svetokriškega, zbrane spise sv. Hieronima v 24 zvezkih (Benetke 1740 - 1770), Schonlebnovo Carniolia antiqua et nova (1681), Rogerijev pridigarski priročnik Palmarium Empyri-um (1742) itd.
Pri ogledu starega dela knjižnice lahko vidimo okoli 2000 knjig, tiskanih med leti 1510 in 1800. Celotna samostanska knjižnica pa šteje blizu 25000 knjig. Precejšnjo škodo je utrpela po letu 1917, ko so jo bili bratje zaradi bližine soške fronte prisiljeni preseliti v Krško. Predvsem med drugo svetovno vojno in po njej so bile knjige v Krškem prepuščene na milost in nemilost komurkoli. V odstonosti bratov kapucinov so z njimi celo kurili. Tako se je ohranila le desetina prvotnega knjižnega fonda.

Likovna dediščina Kapucinskega samostana

Že ob vhodu v samostan vas pozdravi kamnit grb prvih grofov iz rodbine Thurn iz sredine 16. stol. V cerkvi je velika baročna slika Slava Svete Trojice (1668) kapucinskega brata Oswalda, ki je v njej združil severne in beneške slogovne prvine ter s tem postavil zavidljiv spomenik slovenskemu baročnemu slikarstvu. Gre za eno največjih in najlepših slik na platnu na Slovenskem. Na glavnem oltarju je slika sv. Frančiška in sv. Klare ob Križanem. Podobo sv. Valentina v stranski kapeli je leta 1793 naslikal ljubljanski mojster Jakob Schoneberg: v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je mojstrski čopič Simona Ogrina prispeval še stropno fresko v prezbiteriju (Porjunkulski odpustek) in križev pot.
V molitvenem koru bratov za glavnim oltarjem pritegnejo pozornost slike Božje Matere, sv. Marjete Kortonske in preroka Natana pred kraljem Davidom. Beneški slog je vlekel poteze upodobitvi Frančiška Asiškega, ki na gori La Verni prejema Kristusove rane (1630); na koroško slikarsko šolo pa spominja Sveta (kristusova) glava. V samostanski obednici pa se ob upodobitvah kapucinskih svetnikov v furlansko beneškem slogu prelivajo barve zadnje večerje iz okoli leta 1700.

Povzeto po zloženki, ki jo je izdal Kapucinski samostan v Vipavskem Križu











iskalnik

Koledar dogodkov