ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodovina

Bitka pri Frigidu, 5. in 6. september leta 394

17. januarja leta 395 je v Milanu umrl rimski cesar Teodozij 1, s polnim imenom Flavius Theodosius, imenovan tudi Magnus (Veliki), ki je 5. in 6. septembra leta 394 v bitki pri Frigidu premagal proticesarja Evgenija in tako zmagovito končal dolgotrajno državljansko vojno ter istočasno dokončno porazil poganstvo v vesoljni rimski državi. Zato tej hudi bitki v Vipavski dolini povsem pristoja tudi oznaka verska vojna.

Na čelu krščanske vojske je stal sam cesar Teodozij, rojen 11. januarja 347 v provinci Hispaniji (Španija). Na vzhodni prestol rimskega cesarstva je sedel leta 379. Teodozij je bil kristjan in vnet zagovornik katoliške pravovernosti. Leta 392 je prepovedal poganstvo in uzakonil krščanstvo kot edino dovoljeno veroizpoved v imperiju.

Teodozijeva vojska je štela okoli stotisoč mož, med njimi so bili tudi številni barbari, poleg Hunov in Alanov tudi približno 20 tisoč Gotov. Taktično-strateške niti je imel v rokah general Stilicho, po materi Vandal, ki je, čeprav tudi barbarske krvi, dosegel v rimski vojski najvišji položaj (magister militum) in je bil po želji cesarja Teodozija po njegovi smrti skrbnik njegovih mladoletnih sinov Arkadija in Honorija. Slednji je kot desetleten fantič bil priča krvavemu vrtincu na bojnem polju pri Frigidu.
Teodozijeva vojska je v boj krenila sredi maja 394 iz Konstantinopla, današnjega Carigrada. Pogansko vojsko, številčno šibkejšo od Teodozijeve (okoli 30 do 40 tisoč vojakov), je vodil Evgenij (Evgenius Flavius), sprva kristjan, učitelj retorike, ki ga je leta 392 za (proti)cesarja oklical vojskovodja in dvorni vsemogočnež Arbogast, po rodu Frank. V Evgenijevi vojski je ta sposobni vojak in vešč politik poveljeval tudi frankovskim najemniškim četam. Evgenij je krenil v boj odločen braniti vero očetov in vrednot, na katerih je počival tisočletni Rim. Njegova vojska je krenila v spopad iz Mediolana (Mediolanum, današnji Milano).

Tretji »vpleteni«je Frigidus, reka, ki se je z bitko na njenih bregovih zapisala v zgodovino. Kot stoletja pozneje Soča! Krvavo bitko, saj pravi pesnik Klavdij Klavdijan iz Aleksandrije da »Frigidus barvo vode je spremenil, pred kupi mrličev skoraj zastal, ko ne bi ga kri deroča pognala«. Frigidus ali Mrzla reka, ki je od izvira do izliva v vrisan na Tabuli Peuntingeriani, barvni karti cestnega omrežja rimskega imperija iz 3. stoletja, je naš Hubelj ali Vipava, morda kar obe reki skupaj. Po njem so Rimljani poimenovali tudi cestno postajo (mansio Fluvio Frigido), prvo rimsko civilno naselje na tleh današnje Ajdovščine. Ko sta se udarila Teodozij in Evgenij je že bilo utrjeno in imenovano Castra.

Drago Svoljšak

Severni veter - po tvoji zaslugi s plani privršal je,
čete sovragov zasul z ledeno nevihto, puščice
k strelcem usmerjal nazaj, v vrtincu jim lomil je kopja ...
frigidus barvo vodo spremenil, pod kupi mrličev
skoraj zastal, ko ne bi ga kri deroča pognala.


(odlomek iz slavilne pesmi Klavdija Klavidjana)












iskalnik