ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodovina

Zgornja Vipavska dolina skozi čas

Kronološki pregled zgodovinskega dogajanja
Po doslej znanih pisnih virih zbral Stanislav Bačar.

2700 pr.n.št. - arheološke najdbe v Lončeni jami na pobočju Nanosa (veliko lončenine, kameno in koščeno orodje)

sredina 2. tisočletja pr. n. št. – bronasta doba – bronastodobna naselja Sv. Pavel nad Vrtovinom, Gojače »Na borštu«, Batuje »Na kozmacu«, Ajdovščina, Gradišče – Školj

1. tisočletje pr.n. št. – Planina, Sv. Pavel

Sredina 2. stol. pr.n.št. – Ajdovščina – Rimljani – tovorna, preprežna in poštna postaja Mansio Fluvio Frigido

2. stoletje n. št. – gradnja Castre

Konec 2. stoletja – zgrajena Castra

394 – bitka pri Frigidu, na območju Ajdovščina, Vrhpolje, Vipava

452 – domneve in sklepanja, da je Atila porušil Castro

7. stoletje – skromni arheološki ostanki nakazujejo, da je bila Castra še živa

663 – bitka pri Floviu (Frigidus) med Avari in Langobardi

400 do 800 – preseljevanje narodov

28. 4. 1001 – v darovnici Otona III. je omenjen toponim Ortaona (prevedeno Vrtovin), po mnenju nekaterih Vrtovinski potok, morda pa staro ime za neko naselje ali vojaško postojanko v okolici sedanjega Vrtovina.

1001 – dobi Oglejski patriarhat v posest del Vipavske doline, del pa predniki Goriških grofov

1163, 14. maj - omenjeno naselje Skrilje

1085 – desetino iz Skrilj je Oglejski patriarh podaril Oglejski cerkvi

1120 – v Vrtovinu omenjenih 10 kmetij

1180 – omenjena kmetija v Vrtovinu

1185 – zapisana pravica do vasi Potoče

1200 – določena posest Goriških grofov v Žabljah in Vipavskem Križu

1200 - okoli "1200" omenjen "de Cruce - Vipavski Križ

okrog 1220 - omenjen kraj Črniče

1240 – samostan Možac dobi posesti v okolici Gaberij, Šmarij, Branice in Erzelja

1250 - Otokarjeva rimana kronika vsebuje tudi zapise o vinih v naših krajih. Posebej piše "vino iz Vipave" in omenja še pinelo, teran, malvazijo in muškat.

1252 – omenjena Villa Crucis – sedanji Vipavski Križ

25. 10. 1271 – prošnja za dodelitev fevdov v vasi Gaberje

1275 - omenjena cerkev Sv. Nikolaja v Budanjah

1320 - omenjena cerkev v Logu

1320 - omenjene Šturje

19. 5. 1332 – Log omenjen v zvezi s patriarhom Paganom

15. 10. 1344 – zamenjava duhovnikov v Logu

1370 – Rihemberški fevdi v Vrtovinu in Gojačah

1398 – Goriški urbarijalni dohodki v Križu, Lokavcu, Skriljah, Potočah in Batujah

1402 – Goriški urbarijalni dohodki v Žabljah in Gaberjah

1460 – Planina in Ustje – kmetija, ki jo je imel neki Lucas

1473 – omenjen Tabor nad Črničami

1480 – Šturje – Trnje – opisana dogajanja v zvezi s prodajo neke kmetije

1485 – dajatve Rihemberškim grofom v denarju, materialu, obveznostih za delo, dajatve v živalih… za naselja Žablje, Gojače, Gabrje, Vrtovin in Dolnji mlin pri Uhanjah

1499 – v Urbarju za Vipavo določene obveznosti:
– v denarju (goldinarji, marke, šilingi)
- v blagu (pšenica, oves, vino, piščeta, jajca, žaganice, les, seno…)
- v opravljanju dela (popravilo poti, košnja, sprejem predstavnikov cerkvene in posvetne oblasti,..)
za naselja: Križ, Planina (omenjena tudi cerkvica Sv. Pavla), Dolga Poljana, Šmarje, Šturje, Ustje, Lokavec, Gradišče pri Ajdovščini, Gorenje, Dolenje, Žablje, Plače, Črniče, Brje pri Sv. Martinu, Budanje, Zagolič, Col, Višnje, Podkraj, Žapuže.
Omenjena plemiška družina Edling.  

1499 – zadnji vdor turkov

1500 – Vipavska dolina pride pod Habsburžane

1501 – Henrik Elacher »sklene grajsko pomirje v Ajdovščini« - določi meje grajske posesti

1507Ajdovščina in Sveti-Vipavski Križ dobita hkrati tržne pravice

1508/09 – območje pod Benečani

1510 – ponovno pod Habsburžane

1515 - omenjen Tabor nad Črničami

1523 – gospostvo, pravica in tlaka v Goriškem uradu za:
- fare Črniče, Kamnje
- župe Lokavec, Črniče, Križ ter župo Batuje – Gojače – Selo
- naselja Dobravlje, Lokavec, Batuje, Žablje, Kamnje, Stomaž, Skrilje, Šturje
- nekje pri Ajdovščini so »delili« Hubeljsko vodo in pobirali mitnino (mitničar je bil iz Gorice). Ob teh priložnostih so za sodnika upravnika, in mitničarja skrbeli Lokavčani.

1528 – meja med Kranjsko in Goriško grofijo na Hublju

1532Križ dobi mestne pravice – postane mesto

3. marec 1542 - Pavel Wiener iz Ljubljane piše Frideriku Nauseji na Dunaj med drugim tudi: "Ta čas je mogoče dobiti prav odlična vina, ki jim pravimo Vipavska, samo da izvem, koliko zaumov (kot temu pravijo) ali konjskih tovorov boš hotel imeti."

1560 – z delom pričnejo prve fužine na Hublju

1563 – Trubar na Vipavskem

1584 – na Nemškarci poštna postaja

1597/98 – v Selu rojen Martin Bavčer, prvi zgodovinar slovenskega rodu

Konec 16. stoletja – zgrajena državna cesta Gorica – Ajdovščina – Hrušica – Logatec – Ljubljana

1605 – Attemsi zamenjajo grofe De la Torre – Thurne

1643 – samostan s cerkvico v Križu

1647 – v Križu rojen Janez Svetokriški

1656 – Edlingi kupijo Ajdovščino, začne se pravi razvoj naselja

1663 – Martin Bavčer v svoji Zgodovini Norika in Furlanije Ajdovščino imenuje vas

1683 – zgrajen dvorec Zemono

1689 – J. V. Valvasor piše v »Slavi Vojvodine Kranjske« o proizvodnih obratih ob Hublju

1722 – v Ajdovščini rojen slikar Anton Cebej

1775 – Edlingi zgradijo kamnit most čez Hubelj

1778 – šola trivialka v Ajdovščini

1784 – v Šmarjah rojen strokovni pisatelj Matija Vrtovec

1797, 1809, 1813 – območje pod Francozi

1799 – posvečena cerkev Sv. Ivana Krstnika v Ajdovščini

Binkoštni ponedeljek 1820 - Matija Vertovec v pridigi pri Sv. Hieronimu na Nanosu med drugim pravi: "Na desni pod tvojimi nogami se ti odpre struga Ipavske, vertu enako obdelane in smejoče doline doli do Gorice, zavoljo nje žlahtnih pridelkov in drage kapljice imanovana večkrat od zunanjih "RAJ DEŽELE KRANJSKE" (o.p. torej velja že kar 200 let, da je Vipavska dolina raj...)".

1831 – šola v Šturjah – Jurij Grabrijan

1832 – šola v Ajdovščini

1832 – duhovnija v Ajdovščini

1842 – pošto iz Križa preselijo v Ajdovščino

1848 – Ajdovščina dobi sodišče

1848 – kmečka odveza – rešeni podložništva, začne se pravi in hitri razvoj naselja Ajdovščina

1863 – čitalnica (Karel Lavrič)

1864 – čitalniška bukvarnica

1865 – rojen Artur Lokar, notar

1876 – ustanovljeno društvo Edinost

1877 – rojen prešernoslovec Avgust Žigon

1879 – ustanovljeno Rokodelsko podporno društvo v Ajdovščini

1886 – podružnica Ciril – Metodovske družbe

1889 – Rokodelsko društvo v Ajdovščini, Pevsko društvo v Šturjah

1891 - v knjigi "Avstoogrska monarhija v besedi in sliki - podobi" je zapisano, da je Vipavska dolina Raj dežele Kranjske.

1891 – ustanovljeno Sokolsko društvo v Ajdovščini

1892 – rojen Danilo Lokar, pisatelj, zdravnik

1892 – rojen Filip Terčelj, duhovnik, prosvetni delavec, pisatelj

1893 – župnija v Šturjah

1894 – hranilnica in posojilnica v Ajdovščini

1896 – Bralno in pevsko društvo v Ajdovščini

1896 – rojen slikar Veno Pilon

1897 – Tamburaško društvo Danica v Ajdovščini

1898 – hranilnica in posojilnica v Šturjah

1898 – samostojna župnija v Ajdovščini

1900 – Štursko prosvetno izobraževalno društvo s pevskim zborom

1900 – Bralno društvo Edinost

1902 – Vipavska železnica

1904 – ajdovsko-vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva

1907 – Lavričeva javna knjižnica

1908 – dograjen vodovod

1908 – ustanovitev Narodne delavske organizacije v Ajdovščini

1910 – Obrtna nadaljevalna šola v Ajdovščini

1910 – začetek delovanja prvega Slovenskega lutkarskega gledališča, ki ga je osnoval Milan Klemenčič v Šturjah

1911 – občinska hidrocentrala, začne se elektrifikacija

1914 do 1918 – 1. svet. vojna – Ajdovščina v zaledju, velika skladišča, bolnice, itd…

1918 – konec Habsburške oblasti

1919 – ustanovljeno Dramatično društvo v Ajdovščini

1920 – Rapalska pogodba, s katero je območje prešlo pod Italijo

1923 – Pevski zbor Hubelj – »ajdovski kvartet«

1925 – ustanovljeni prostovoljni gasilski društvi v Ajdovščini in v Šturjah

1920 do 1941 – ljudje na območju trpijo zaradi politike fašističnih oblasti – raznarodovanje – ukinitev vseh društev, prepovedana slovenska beseda, ekonomski pritiski.

1926 do 1927 – slovenščina iz šol

1927 – ukinejo se vsa slovenska društva

1941 do 1945 – množičen upor proti okupatorju, fašizmu in nacizmu

16. 9. 1943 - Vrhovni plenom Osvobodilne fronte Slovenskega naroda sprejme "Proglas o priključitvi Slovenskega Primorja svodobni in demokratični Jugoslaviji"

29. 11. 1943 - na 2. zasedanju AVNOJ-a (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije), sprejet sklep o potrditvi "Proglasa OF Slovenije o priključitvi Slovenskega Primorja in drugih anektiranih delov svobodni Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije.

1945 – v Ajdovščini sedež cone B – poverjeništva PNOS za Slovensko primorje

5. 5. 1945 – v Ajdovščini formirana 1. slovenska vlada

1946 – v Ajdovščini sedež prvega primorskega radia

1947 – prvič v zgodovini oblastno in upravno priključeni k matičnemu narodu

1991 – samostojni državi


OBMOČJE OBČINE

1947 – 26 krajevnih odborov

1949 – 12 krajevnih odborov

1952 – občine Ajdovščina, Col, Črniče, Vipava

1955 – občini Ajdovščina, Vipava

1959 – občina Ajdovščina

1995 – občini Ajdovščina, Vipava


VIRI:
Dr. Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Ljubljana 1911
Božo Otorepec: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine, 1270 – 1405, Ljubljana 1995)
Peter Štih: Villa Kuuae Sclavorum Lingua Vocatur Goriza (Nova Gorica 1999)
Milko Kos: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji Slovenskega Primorja (Ljubljana 1954)
Branko Marušič: Skozi preteklost Goriške (Nova Gorica 2001)
Peter Štih: Srednjeveške goriške študije (Nova Gorica 2002)
Pavel Diakon: Zgodovina Langobardov (Maribor 1988)
Učitelji v okraju: Postojinsko okrajno glavarstvo (Postojna 1889)
Pavel Plesničar: Ajdovščina, pogled v njeno preteklost (Nova Gorica 1997)
J. Šašelj, P. Petru: Claustra Alpium Iuliarum (Ljubljana 1971)
Martin Bavčer: Zgodovina Norika in Furlanije (Ljubljana ???)
Janez Hofler: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem - Primorska; Nova Gorica 2001











iskalnik