ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

osebnosti

Edmund Čibej (1861 - 1954) - učitelj in kronist

Edmund Čibej, učitelj, rojen 15. marca 1861 v Lokavcu (zaselek Slokarji) in tu umrl 9. januarja 1954.
Maturiral je na učiteljišču v Kopru 1881. Služboval je v Rihemberku (Braniku) v dobi, ko je bil tam Gregorčič, in tudi na Brjah, nato v Vipavskem Križu, od 1884 pa do svoje upokojitve (zaprosil jo je predčasno, ker mu je oče umrl in je po njem prevzel domačijo, pa tudi zaradi bolezni) leta 1913 pa je bil učitelj na Dolu - Predmeji.
Do leta 1926, ko so Italijani ukinili občino v Lokavcu, je bil njen župan. Zadnja leta, tudi po vojni, je pisal spomine in urejal svojo domačo muzejsko zbirko. Čibejevo dejavnost v tako dolgi dobi življenja, saj je bil starosta primorskih učiteljev, je težko zajeti, ker je tako mnogovrstna.

Kot učitelj je bil dober pedagog in vzgojitelj. Njegov stalni in živi stik z naravo ter dolgoletno (nad 29 let) bivanje na območju Trnovske planote ga je usposobilo in mu dalo spodbude za vrsto dejavnosti, ki jih dotlej še nismo poznali, ali pa so bile v zarodku. Tako naj bi bil Čibej prvi ali vsaj med privimi, ki so pri nas uporabljali smuči. Leta 1888 ali 1889 si jih je na podlagi obvestila - reklame v dunajskem Weltblattu naročil prvi par iz Kristijanije (Osla) na Norveškem. Tako je začel smučati on in gozdarski oskrbnik na Dolu Josip Jarisch, ki sta kasneje to športno zvrst (ki je bila spočekta le uporabne narave kot pripomoček za hitrejšo hojo po snegu!) širila med domačini.

Nekoliko naprej po poti smo ustavili in se sprehodili mimo mogočne globeli, ki skriva mračne zgodbe ... Čibej je bil tudi izvrsten gorohodec in ljubitelj gozda, kar ga je spravilo v stik s celo vrsto gozdarskih strokovnjakov, ki so delovali na Trnovski planoti in ki so bili tudi izvrstni lovci. Tudi znanstveniki so ga radi obiskovali, da jih je spremljal in jim pomagal raziskovati, tako npr. Franu Erjavcu čavensko floro. Leta 1903 je bil Čibej imenovan v komisijo, ki je preiskovala Trnovsko planoto (zemljo, kamnine, rudnine, floro, vode in živali). V njej so bili Kossmat, ravnatelj dunajskega državnega muzeja, dr. Jan Lego, ravnatelj praškega državnega muzeja in prof. Seidl, geolog iz Gorice. Iz tega časa datirajo Čibejeve prirododslovne zbirke.

Planinci na vrhu Čavna Njegov delež pri organizaciji SPD (Slovensko planinsko društvo) je tudi precejšen. Bil je sploh med pobudniki ustanovitve podružnice SPD v Ajdovščini leta 1903. Učakal je tudi njenih petdeset let delovanja, in medtem, ko je bil njen prvi podpredsednik, je postal leta 1953 njen častni član, za zasluge, ki jih je imel za planinstvo v domačem kraju. Pisal je v Planinski vestnik leta 1906 o Trnovski planoti in treh najleših razgledih v Trnovskem gozdu. Potegoval se je za zgraditev ceste Predmeja - Slokarji (1892 - 1897).
Poleg tega je tudi sam amatersko kaj rezbaril, dopisoval v razne liste: Slovenski narod - Maribor, Jutro - Ljubljana, Planinski vestnik - Ljubljana, Lovec (nekrolog Josipu Plesničarju, 1913).
Bil je med organizatorji čipkarske šole na Dolu.

Vir: Primorski slovenski biografski leksikon

... Krepak, žilav, zmožen in poln idealov je posvetil vse svoje moči mladini, zdravstvenemu, vzgojnemu in gospodarskemu procvitu prebivalcev lepe Dol - Otliške planote. Čim bolj se je vživljal, tem močneje je ljubil ta kraj in njegovo revno ljudstvo. Dol - Otlica mu nista bila manj pri srcu kot rodni Lokavec. Od lepo urejenega doma pri Slokarjih, kjer je prebival vsa leta svojega pokoja, se je njegovo še vedno živahno oko rado napajalo z lepotami gornje Vipavske doline in Krasa, a še rajši in z večjim veseljem se je oziral na skalnate, od neurij razvrvane robove Dol - Otliške planote, po Predmeji in sinjem Čavnu ...

Vir: Edmund Čibej: Zbrani spisi; Šolnik Hubert Močnik o Edmundu Čibeju

Zanimive povezave:
Fotozgodba - 15. Filipov tek in spust

Zanimive povezave na zunanje spletne strani:

Spletna stran Društva Gora - zgodba o lovcu Bizjaku Edmunda Čibeja

Gore in ljudje - Snežke

www.lokavec.si

www.drustvo-gora.si











iskalnik

Koledar dogodkov