ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 8:00 - 16:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodbe

Zgodba o nastanku Pilonove galerije v Ajdovščini

Objavljeno v Latniku, november 2003

Najprestižnejša umetniška ustanova na Zgornjem vipavskem praznuje okroglo obletnico
PILONOVA GALERIJA IN NJENIH 30 LET


Pilonova galerija v Ajdovščini je 21. septembra 2003 dopolnila točno 30 let.
Zgodba o nastanku Pilonove galerije je zanimiva, naj naštejemo le nekaj pomembnejših dogodkov: leta 1971 Dominique Pilon Občini Ajdovščina podari zapuščino svojega očeta; občina potem ustanovi sklad za ureditev galerijske in muzejske zbirke, katerega predsednik je bil dr. Danilo Lokar (prvotni namen je bil v teh prostorih, poleg Pilonove zapuščine, namestiti tudi arheološko zbirko in druge pomembne krajevne zbirke – neke vrste krajevni muzej); 21. septembra 1973 je bila odprta galerija v pritličju – Galerija v Ajdovščini, s prvo razstavo – Pilonovimi deli iz zapuščine njegovega sina in sposojenimi deli Danila Lokarja (naslednja razstava – grafike Toneta Kralja, prva razstava v organizaciji Galerije v Ajdovščini – Gorazd Šefran – grafike); ime Pilonova galerija se prvič pojavi 24. oktobra 1975, na razstavi skulptur Luja Vodopivca; 10. februarja 1978 ob 15.00 uri je bilo uradno odprtje prvega nadstropja galerije, kjer je svoje stalno mesto dobila zbirka Pilonovih del (do tistega leta so stalno zbirko vsaj enkrat letno pokazali javnosti, sicer pa se je umikala gostujočim razstavam); od decembra leta 2002 je v podstrešnih prostorih Pilonove galerije na ogled tudi zbirka fotografij Vena Pilona. Prvi kustos Galerije v Ajdovščini je bil akademski slikar Danilo Jejčič, leta 1996, ko se je umaknil v pokoj, je njegovo mesto prevzela dr. Irene Mislej, muzejska svetovalka.
Precej zgodb se je skozi čas napletlo tudi na temo pridobivanja Pilonovih del. Največja zasebna zbirka je bila last dr. Danila Lokarja. Odkupovali so jo kar tri leta (1982, 1983, 1984) denar je prispevala takratna Kulturna skupnost Slovenije, brez pomoči lokalne skupnosti in večjih ajdovskih podjetij pa ni šlo, saj je bil dr. Lokar očitno zelo navezan na dela. Še prej, leta 1974, je obsežno zbirko Pilonovih del galeriji, oziroma občini, podaril Pilonov nečak Ivo Lenščak. Precej zanimivih Pilonovih del pa je vsebovala tudi zbirka Riharda Jakopiča, ki jo je takoj po ustanovitvi galerije odkupila Kulturna skupnost in jih podarila ajdovski galeriji.

Irene Mislej o razstavi in zbirki umetniških del Pilonovi prijatelji, i:
Zbirka del Pilonovih prijateljev je nastala ob sami ustanovitvi galerije leta 1973 (takrat še kot »Galerija v Ajdovščini«), saj je že donacija Dominiqua Pilona vsebovala nekaj del Pilonovih prijateljev, med njimi tudi npr imeniten gvaš Zorana Mušiča. Ob otvoritvi galerije, pa so izrecno v ta namen darovali dela Janez Bernik, Andrej Jemec, Adriana Maraž in Božidar Jakac. Sledili so jim številni slovenski umetniki, od tistih, ki so sami prijateljevali s Pilonom (Stupica, Pregelj, Debenjak, Černigoj, Šušteršič, Tinca Stegovec, Lenassi, Borčič, Spacal, Ciuha, Zdenko Kalin, Boljka, Rotar, Černe, Planinc mdr.) do mlajših, ki so čutili simpatijo do njegovega dela in osebnosti (Tone Demšar,  Dragica Čadež, Gustav Gnamuš, Marko Pogačnik mdr.). France Mihelič je pred leti podaril zbirko 33 Pariških risb (temelj za uspešno razstavo Mihelič-Pilon). Posebno močno je predstavljena skupina primorskih umetnikov z obeh strani meje (Makuc, Hlavaty, Medvešček, Komel, Apollonio, Nemec, Palčič, Vecchiet, Tutta, Posega mdr.), pa tudi ožji vipavski rojaki (Jejčič, Bratuš, Karim, Kovač) V zadnjih letih smo tudi odkupili dela Pilonovih generacijskih vrstnikov (Čargo, Bucik), že leta 1981 smo pridobili bronasti odlitek imetnitne Pilonove glave Lojzeta Spazzapana. Med francoskimi prijatelji Vena Pilona pa je potrebno omeniti Jeana Vodaina (Vladimirja Kaučiča) s številno zbirko del (3 gvaši, 56 grafik in številne knjige z izvirno tipografijo). V letošnjem letu pa je bila pri nas trajno deponirana zasebna umetniška zbirka, ki vsebuje kar nekaj del predstavljenih na tej postavitvi (Jože Gorjup, Ive Šubic, Metka Krašovec, Svetozar Križaj).

Zbirka je bila prvič predstavljena javnosti leta 1978 ob prenovi zgornjega nadstropja stavbe, kjer je dobila svoj prostor Pilonova stalna zbirka. Od tistega trenutka se v hiši odvija dvojni program: razstavnega v pritličju, muzejskega (Pilonovega) najprej v prvem nadstropju, od lanskega leta pa tudi na podstrešju. Pozneje smo zbirko del Pilonovih prijateljev večkrat postavili v različnih izborih, dela iz zbirke so tudi bila vključena v skupinske, tematske predstavitve. Zbirka šteje danes 210 del.

Pa še o razstavi PLAKATIRANJE NI PREPOVEDANO, ki je bila ob 30. obletnici galerije na ogled v Turistično informacijskem centru v Ajdovščin:
Prvi plakat, ki ga je izdala Pilonova galerija, takrat še Galerija v Ajdovščini (plakat je nastal v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane), je vabil na razstavo Grupe 69 (razstavljali so Janez Bernik, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Dževad Hozo, Andrej Jemec, Zdenko Kalin, Meško Kiar, Adriana Maraž, France Mihelič, Zoran Mušič, Štefan Planinc, France Rotar, Lojze Spacal, Marko Šuštaršič, Slavko Tihec in Drago Tršar). Od takrat pa do danes jih je bilo v založbi domače galerije natisnjenih 144. Njihova grafična podoba se je skozi čas spreminjala, poleg tega je bilo izdelanih tudi nekaj drugačnih plakatov. Za grafično podobo pa so poskrbeli: najprej Lucijan Bratuš, potem Bojan Bole, Danilo Jejčič, Primož Brecelj in Ranko Novak (ki je izdelal tudi sedanjo grafično podobo Pilonove galerije).
Poleg grafične podobe plakatov je razstava zanimiva tudi zaradi znanih imen na njih, ki že ljubiteljskemu ogledovalcu povedo marsikaj. Skozi 30 let so namreč v Pilonovi galeriji  razstavljali skoraj vsi, ki v slovenskem likovnem prostoru kaj pomenijo: od slikarjev do grafikov, od kiparjev do tipografov, od umetnikov, ki se ubadajo s prostorskimi postavitvami in arhitektov, do fotografov; vmes pa so prostor v spodnjem nadstropju Pilonove galerije zasedale tudi skupinske razstave raznih likovnih kolonij, otroška dela, predstavljala so se šole, društva in zbirke ter razne gostujoče razstave.
Na razstavi PLAKATIRANJE NI PREPOVEDANO je prikazan izbor plakatov iz produkcije Pilonove galerije. Razstavo je postavil in opremil Primož Brecelj, na ogled pa bo do konca oktobra.

Sanda Hain












iskalnik