ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

oglejte si

Rimska cesta

V času Rimljanov je od Aquileje (Oglej) proti Panoniji skozi Vipavsko dolino vodila državna cesta, ki je bila najpomembnejša vez Mediterana s celinskim svetom. Preden je bila zgrajena Castra, je ob njej stala cestna postaja Fluvio Frigido. Cesta še danes povezuje Ajdovščino s centralno Slovenijo in je, zaradi prijetne okolice, vedno bolj priljubljena.

Rimske ceste
Prave, načrtno grajene ceste, tako urejene, da so omogočale vozni promet, so pri nas začeli graditi Rimljani. Rimske ceste so bile delno naslednice prastarih prometnih poti.
Bile so dobro utrjene in so imele urejene bankine ter jarke, presek pa je sestavljalo 30 cm proda ali večjih oblic (statumen), 25 cm drobnega gramoza, ki je bil lahko pomešan tudi z apnom (rudus), 25 cm peščene plasti, nagnjene za odtok vode in cestni tlak.
Skupna debelina je bila 3 rimske čevlje ali 89 cm. Na močvirnem svetu so pod cestno telo polagali bruna; širina cest je bila okoli 6 metrov. Razdalje so označevali z miljniki, ki so praviloma navajali razdaljo od bližnjega večjega kraja in bili datirani po vladarskih letih cesarjev. Iz časovne razporeditve miljnikov je možno sklepati na gradnjo in periodična popravila državnih cest. Rimska milja je merila 1481,5 metra.

Rimske ceste, ki so bile zavarovane na pomembnejših postojankah z obrambnimi in varovalnimi okopi, niso rabile zgolj za varnost obmejnih pridobljenih dežel in lagodno premikanje vojske, pač pa tudi za trgovske, gospodarske, poštne in upravne zveze. Pri gradnji so bolj kot zložnost cest poudarjali krajše relacije in možnost hitrega prevoza. Tako je bila na primer stara prometna pot, ki je vodila okrog Nanosa (Okre) na vzhod v času cesarja Avgusta (63 pr.n.št. do 14 n.št.) iz vojaških razlogov skrajšana. V smeri Ajdovščina - Col so čez znatno višjo in nenaseljeno Hrušico, ki se je je prazgodovinska pot raje ognila, zgradili novo cesto. Staro, za promet sicer prikladnejšo, vendar daljšo in vijugasto pot so skrajšali za dva potovalna dneva, kar je bilo za armadno vodstvo odločilnega pomena.

Rimska cesta po Vipavski dolini je bila odsek ceste Oglej - Ljubljana - Ptuj - Sremska Mitrovica - Beograd (Aquileja - Emona - Poetovio - Sirmium - Singidunum). Bila je to ena najvažnejših cest v rimskem imperiju, saj je bila ves čas njegovega obstoja politična in gospodarska povezava med njegovimi zahodnimi in vzhodnimi deli. Cesta po Vipavski dolini je bila ena najkrajših in najboljših zvez središča rimske države z njenimi številnimi provincami na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini.

Vir: Karel Rustja, 2002: Sto let vipavske železnice.











iskalnik

Koledar dogodkov