ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

naravna dediščina

Pradavna naravna dediščina Vipavske doline

Na območju Vipavske doline so najstarejše kamnine iz obdobja trias in sicer iz zgornjega triasa. Starost - 210 milijonov let. Kamnine iz zgornjega triasa so na območju Smrekove Drage, vzhodnega pobočja Čavna in severnega dela Golakov. Prav zanimivo je, kako so nad Lokavcem v stiku triasni dolomit, pod njim pa le 50 milijonov let star fliš. To je posledica nariva gmote Trnovskega gozda na fliš Vipavske kadunje, ki je bila precej širša, kot je sedanja Vipavska dolina. Gmota Trnovskega gozda se je kar za nekaj kilometrov od severozahoda narinila na eocenski fliš. Prav v tem premikanju, "potovanju", je vzrok za razdrapanost skalovja v Trnovskem gozdu. Tektonski procesi so pač naredili svoje.

Geološka doba jura je na Trnovskem gozdu zastopana v celoti. Najstarejše kamnine jure so iz časa spodnje jure in segajo v ozkem pasu od Velike Ledenice po severnem delu Gore do Cola. V to spodnjo juro sodijo tudi kamnine v okolici naselja Kovk, območje Sinjega vrha in del naselja Gozd.

Ostali del Trnovskega gozda, posebej Predmeja, Otlica, greben Gore in ozek pas severovzhodno od Cola spadajo v srednjo in zgornjo juro. V glavnem so to grebenski apnenci, ostanki nekdanjega velikega koralnega grebena, ki je v juri segal od Banjščic, preko Trnovskega gozda, Kočevskega, tja daleč na vzhod do Črne Gore in najbrž še dlje. Sedanje gmote ozemlja niso bile tam, kjer so sedaj, pa tudi ne na isti nadmorski višini.
V Vipavski dolini, okrog Gojač, Malovš, pa tja do Sela, je veliko "kamenja", ki bi moralo biti na Kuclju in ne v dolini. Znanstveniki domnevajo, da je nekoč prišlo do velikega odloma celih delov okrog Kuclja in so velikanske skale zgrmele v dolino, se razdrobile in pokrile velik del pobočja in doline. Tako imamo jurske kamnine tudi v sredini Vipavske doline.

Kamnine iz krede sestavljajo največji del Hrušice in Nanosa. Pravzaprav je ves Nanos sestavljen iz kredinih apnencev, izjema je le skrajni severovzhodni del, ki spada v juro, a ni več na našem območju. V kredo spadajo tudi apnenčevi skladi nad Vrhpoljem.

Terciar je kot geološka doba razdeljen na paleogen in neogen. Na našem območju imamo le paleogen in v okviru tega obdobja paleocen in eocen. V paleogen sodi še oliogocen, ki pa ga na našem območju ni. Paleocen, najstarejša doba terciarja, je na našem območju zastopan na pobočjih Vipavskih gričev, še posebej na delih od Dolenj do Velikih Žabelj. To so predvsem temnejši apnenci, nekoliko vrinjeni med flišne kamnine. Paleocenske kamnine, predvsem prodniki, so tudi v okolici Vrhpolja in na posameznih delih v okolici Šmarij in zaselka Potok. Posebej zanimivi so paleocenski prodniki iz okolice Uhanj.

Na obeh straneh Vipavske doline so eocenske kamnine. Eocen je obdobje v terciaru. Najbolj poznan je eocenski fliš - soudan - v katerem še posebej dobro uspeva vinska trta. Fliš se je v Vipavsko kadunjo s podmorskimi plazovi nakladal pred 50 milijoni let. V tem eocenskem flišu so lepo vidne posamezne plasti. Tu so soudan, peščenjaki, konglomerati. Posebej lepo so te plasti vidne na obdelanem pobočju Breg - vzhodno od Dolenj. To je res prava odprta knjiga eocena - eocenskega podmorskega nakladanja fliša. Flišne plasti sestavljajo griče in gričke od Pasjega repa, pa vse do Sv. Martina nad Brjami in se nadaljujejo v spodnjo Vipavsko dolini ter Brda. Na severni strani doline so flišne plasti večinoma pokrite s pobočnimi grušči Gore, Čavna in Kuclja.

Dno Vipavske doline je pokrito z naplavinami, ki so različno debele, pod njimi pa so eocenske plasti.












iskalnik

Koledar dogodkov