ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

zgodbe

Vraže in praznoverja

Kralj Matjaž je postal v svoji mogočnosti tako ošaben, da je napovedal vojno samemu Bogu! Bog pa je ukazal sv. Eliji, naj zbere grom  in pošilja ognjene strele na Matjaževo vojsko, ki se je hitro razkropila na vse strani sveta. Matjaž pa je ves osramočen vzkliknil »Vrhi strnite se in gore pokrite me«! In zares ga je zagrnila gora Čaven, pod katero še sedaj spi z vso mogočno svojo vojsko.

Na južni strani Čavna se poznajo baje visoko nad morsko gladino veliki železni obroči v skalovju, kamor bi bili naši prednamci privezovali svoje ladje. Na Ustjah pripovedujejo o hudem duhu, ki je hotel Čaven oprtati in ga prenesti, bogve kam.
   
Skrivnostna sporočila so nam ostala ohranjena o cerkvi sv. Pavla – danes podrtina – na školu Sv. Pavla pod Kucljem. Še pred sto leti je zvonil v tej cerkvici vrtovinski cerkovnik »Zdravo Marijo«, večkrat nadlegovan po zakleti kači, ki varuje zakopane zaklade ter ponuja srečo in bogastvo onemu, ki bi imel dovolj poguma in bi našel način, da bi jo rešil.
   
Zelo zanimive so pravljice o škratih. Škratelj ima lepo dolgo brado ter nosi na glavi rdečo čepico. Po svoji postavi  ni večji od malega dečka. Ponoči sedi na ognjišču in prešteva živo oglje. Deva ga v železen lonec in ga zopet iztresa. To ponavlja po večkrat  ter zamišljeno gleda predse. Če se mu zvečer nastavi cekin na ognjišče, tedaj je drugo jutro poln lonec suhega zlata.
   
Znana je pripovedka o »krvavem stegnu«. To je velikanski strah, ki lahko poje celega človeka. Čim večji je hudodelec, tem večje je krvavo stegno. Barve je rdeče kot velikonočni pirh. Navadno živi v vinogradih po plantah in varuje grozdje pred poljskimi tatovi; pa tudi na njivi, ki je bila posejana s turšico (koruzo), so ga že videli. Čez zimo gre v gozd, zarije se tam globoko v podzemeljsko jamo in mirno zaspi. Posebno strašilo je »krvavo stegno« otrokom, zlasti če se zvečer kje zamotijo in se morajo po samotnem kraju vračati proti domu.
   
Mnogo se pripoveduje po Vipavski dolini o štorklji. Štorklja kaznuje vse one gospodinje, ki v prepovedanih časih predejo ali lužijo (perejo z lugom). Neka žena je lužila štrene na »mladi petek«. Nenadoma pritaplja štorklja v hišo in vpraša ženo: »Kaj delaš?« Žena odgovori: »Štrene lužim«. Tedaj pa stopi štorklja tik nje in se ji zakrohota: »Veš kaj, tudi jaz hočem tebe nekoliko polužiti.« po teh besedah zgrabi štorklja delajočo žensko in jo vrže v kotel vrelega luga. Z njenim mesom se začne potem štorklja gostiti in kosti proč metaje glasno mrmra: »Glodam, glodam! Tvoje žene koščice za vrata mečem!« Vsled tega mrmranja se mož vzbudi in ko razume grozne besede, poskoči višku, leti v kuhinjo in zvrne škaf mrzle vode štorklji na glavo. Ta pobegne vsa oblita iz hiše.
   
Splošno razširjena je vera, da »mora« (vedomec) tlači speče ljudi. »Mora« so baje hudobni ljudje, ki ponoči okrog blodijo in mučijo druge ljudi. Posebno veselje ima »mora« nad otroki. Kdor se hoče »more« rešiti, mora zvečer, predno gre spat, zapičiti navzkriž nož in vilice v vrata spalne sobe od znotraj ali pa nanje naristai dvojni trikotnik….(Iz knjige: Pavel Plesničar: Ajdovščina –Pogled v njeno preteklost Komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij, Nova Gorica 1997)











iskalnik