ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
mob.: +386 31 355 110
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

naši kraji

Planina pri Ajdovščini

Pogled na Brithe na Planini Kjer grebeni Planin, Ostrega vrha in Trejšuvnika vzamejo burji prvo moč, preden se čez Kras zopet zapodi proti morju, se razprostira Planina. Planina se razteza po pobočju v smeri jugovzhod, severozahod v dolžini 5 kilometrov. Vas sestavlja 7 zaselkov: Uštini, Štrancarji, Marci, Dolenja in Gorenja vas, Britih in Koboli.
V vasi danes živi 459 ljudi (Statistični urad Republike Slovenije). Planota kaže kraški značaj, ima obilico podzemeljskih globeli, votlin – tako imenovanih »zgonečih jam«. Po njih voda pronica in se v podzemlju izgublja. Ponovno pride na dan v treh izvirkih na pobočju pod Planino (Okno, Strojenica, Vrenak). K tem izvirkom so včasih nosili prat perilo.

Sveti Pavel na PlaniniNa pobočju pod vasjo (v smeri vasi Dolenje), na nadmorski višini 197 metrov, stoji cerkvica Sv. Marjete. V zimskem času je lepo vidna iz doline. V poletnem času cerkvico pokriva zeleno drevje. Na tem delu je zbiralec fosilov Stane Bačar nabral lepo zbirko svojih fosilov.

Na jugu zaselka Koboli se vzpne vrh Avša 400 metrov nad morjem, kjer naj bi v starodavnih časih, po ljudskem bajanju, imele svoje shajališče vaške čarovnice in uprizarjale ples na metlah.

V središču vasi stoji cerkev sv. Kancijana, ki hrani oljne slike, med katerimi še posebej izstopa Wolfova slika Sv. Antona Padovanskega iz leta 1796. Je primer še ohranjene tipične primorske baročne arhitekture iz 17. stoletja.

Na najbolj jugovzhodnem delu Planine stoji na n.m. 386 metrov, na razglednem vrhu, cerkvica Sv. Pavla. Od Sv. Pavla uživaš najlepši razgled po celi Vipavski dolini, daleč po Krasu v Goriška Brda, pa celo v daljno Italijansko gorovje.
Že Kelti so prvi poselili ta čudoviti svet med Krasom in Trnovsko planoto, o čemer pričajo izkopanine keltskega grobišča. Arheologi domnevajo, da so na vrhu Sv. Pavla svoj tabor imeli tudi Rimljani.
Že s prihodom Rimljanov so bili v Vinah, južno pod cerkvico posajene prve trte. Od tu so se vinogradi razširili po vsej Vipavski dolini.

Pogled v preteklost:
Časi, države in oblasti so se menjavale. Posebno prelomnico pa predstavlja prihod Napoleona in francoske oblasti leta 1809, ko je na Planini nastopil svojo prvo službo župnik Matija Vertovec, doma iz bližnje vasi Šmarje na Vipavskem, ki ni skrbel le za duše svojih faranov, pač tudi za njihov kulturni, gospodarski in zdravstveni napredek. Postavil je prvi temelj planinski šoli, tako, da je okrog sebe zvečer zbiral odrasle in otroke in jih učil brati in pisati, pa tudi »umnega« kmetijstva, zlasti vinarstva.
Prav zato tudi skozi Planino poteka tradicionalni Pohod po Vertovčevih poteh, ki sicer pelje še skozi vasi Ustje, Tevče, Vrtovče, Šmarje, Ostri vrh na Planino ter nazaj na izhodišče na Ustjah. Pot je razgibana in primerna za vse, tudi za manj kondicijsko pripravljene planince. Pohod je organiziran prvo nedeljo po Martinu, to je v drugi polovici novembra. Domačini pohodnike pričakajo z domačimi dobrotami.

Planina je tudi ena od postojank na Vipavski vinski cesti. Sončna pobočja Vipavskih gričev so odlične lege za vinograde, kjer še posebej dobro uspeva domača, vipavska sorta pinela.

Na Planini so pred leti posadili še eno znamenito trto, Stara trta z Mariborskega Lenta, modra kavčina ali žametovka, dobro uspeva tudi na Planini, še posebej, ker jo veže prijateljstvo med Planinskimi in Štajerskimi vinogradniki.

Dobrodošli na Planini!  Zemljevid


Krajevna skupnost Planina
predsednik KS: Mitjan Marc
Planina 22
5270 Ajdovščina
Tel.: 041 517 753
E-pošta:
Spletna stran: www.vas-planina.si

Društvo gospodinj s Planine

Prireditve:
Pohod po Vertovčevih poteh – prva nedelja po Martinovi nedelji
Fotogalerije dosedanjih pohodov Po Vertovčevih poteh
Zaključek prireditev Vinski hrami Vipavske doline - december

Ponudba v vasi:
Vinarstvo Štrancar, Planina
Vinska klet TRTA, Planina
Fortunatov hram, Planina
Vinarstvo in vinogradništvo Viktor Marc, Planina
Domačija Božič, Planina
Vinogradništvo, peka kruha in drugi kmečki pridelki Pipan, Planina
Vinogradniška kmetija Pri Kobolovih, Planina
Kmetija Ferjančič, Planina
Vinogradništvo in vinarstvo Krečič Franc, Tevče
Kletarstvo Petrič, Planina
Hram Franja Marca, Planina
Županovi, Planina
Kmetija Karla Petriča, Planina
Božičev hram, Planina
Kmetija Martina Marca, Planina
Vina Štokelj, Planina
Guerilla, Planina

Zanimive povezave:
Na Planini pri Ajdovščini razstavili kar 33 sort marelic
Po Deželi odmeva zvon prenovljene cerkvice svete Marjete nad Dolenjami, julij 2011
Zrno na zrno - december 2006 - Gospodinje s Planine
Na Planini odkrili spominsko ploščo Matiji Vertovcu
Kako smo se predstavili na sejmu TIP, januarja 2006
Smo bli na vhceti, na Planini pri Ajdovščini!
Pri gostoljubnih Gospodinjah na Planini











iskalnik

Koledar dogodkov