ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

naši kraji

Col

Col Če se v Vipavsko dolino podate po cesti iz Črnega Vrha vas bo tik pred spustom v dolino pričakal Col. Kraj leži na obronku Trnovske planote s hrbtom naslonjen na njene hribe, s pogledom pa uprtim na Vipavsko dolino in čez Kras naprej na tržaški zaliv.

"Col (612 m n.v.) je razpotje. Leži na vzhodnem robu Trnovske planote, na križišču poti v vse smeri: navzdol v Zgornjo Vipavsko dolino (Ajdovščina, 10 km);  navzgor se dvignemo čez prelaz Pri Cencu (cca. 800 m n.v.) in se na drugi strani spustimo v Črni Vrh (9 km) ter naprej na Idrijsko ali proti Ljubljani (61 km); proti večerni strani pridemo skozi Gozd, čez Kovk in Otlico (10 km) na Predmejo (15 km) in naprej v Trnovski gozd; proti vzhodu pa nas bo cesta vodila skozi Višnje, Podkraj (5 km) in Trševje čez Hrušico (10 km) in dalje proti Kalcam (20 km)."
Povzeto po publikaciji Gora nad Deželo, ki jo je založila Občina Ajdovščina, prvi natis v maju 2009, avtor besedila Franc Černigoj.

Foto: Sandi Škvarč Središče krajevne skupnosti, katere površina znaša 2840 hektarov, je vas Col (507 krajanov), obkrožajo pa jo manjše vasi: Gozd (124 krajanov), Križna gora (10 krajanov), Malo polje (70 krajanov) ter Žagolič (122 krajanov).



Pogled v preteklost:
Col je bil zaradi svoje lege nekdaj pomembna vojaška postojanka, saj je vsak, ki je hotel priti iz Vipavske doline v notranjost ali obratno, moral obvladovati ozke prehode na Colu. Skozi kraj vodi tudi rimska cesta.
Col je bil zaradi ozkega prehoda idealen kraj za pobiranje cestnih pristojbin in iz besede Zoll (carina) izvira tudi današnje ime kraja. Staro ime za Col pa je Podvelb in sicer zaradi mogočnega oboka, ki se je vzpenjal čez cesto. V ta obok je bila vgrajena tehtnica s posebnimi kavlji s katero so cesarski uradniki blago stehtali in na tej osnovi odmerili doklado za prevoz blaga v notranjost dežele. Tu je bila meja med Primorsko in Kranjsko.

Ena od dveh graščin, ki sta nekoč stali na Colu, je bil grad Podvelb, graščina baronov Flachenfeldov, ki jo omenja tudi Valvasor v 'Slavi Vojvodine Kranjske'.
Ob cesti Col – Ajdovščina pa še danes stoji razpadajoči grad Trilek, ki so mu ljudje rekli Stari grad.

Zavetnik colske fare je sveti Lenart. Prva cerkev na Colu je stala sredi pokopališča. Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1345. Leta 1759 je tedanji župnik Lovro Prinčič dal zgraditi kamnit zvonik v beneškem slogu. Cerkev je kmalu postala premajhna, zato so leta 1894 začeli z deli za novo cerkev, ki je bila posvečena leta 1905.

Danes:
Kraj se še danes ponaša z bogato kulturno dejavnostjo. Nekoč odličen in daleč naokoli poznan Moški pevski zbor Razpotje danes odlično nadomešča Mešani pevski zbor DURI, pri zapisovanju ljudskega izročila je zelo dejavna Osnovna šola. Učitelj, pisatelj, pesnik in zbiralec ljudskega gradiva Franc Černigoj je uspel s šolskim glasilom Javorov list skupaj s prizadevnimi učenci in krajani ohraniti in obuditi ljudsko izročilo. Del tega gradiva je že izšlo v dveh knjigah Javorov hudič in Nace ima dolge hlače. Učenci in učitelji osnovne šole pa so v slovenskem in tujem prostoru poznani tudi po odličnih likovnih izdelkih. Kot povezovalni člen deluje tudi društvo Trilek, ki organizira številne prireditve in tako širi sloves Cola tudi dandanes. Društvo ima tudi že podmladek z imenom Štirlek. Aktivno je društvo Gozd, predvsem na področju športa; v poletnem času (avgusta) organizirajo konjeniško-kolesarski praznik v Gozdu, ki privabi veliko množico ljudi. Za pestro družabno dogajanje pa skrbijo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Col, ki vsako leto pripravi gasilsko veselico, Lovska družina Col z organizacijo lovske veselice, humoristična dvojica Frnce in Janez, ki nastopa na vseh vaških praznovanjih, glasbena skupina Ivan Benčina s prijatelji ter še koga bi našli…

V Orešju, Pri Troštovih, (580 m n.v.!) raste ena najstarejših trt v Sloveniji, trta Dišečka! Leta 1975 je dr. Alojz Hrček opravil meritve treh domnevno najstarejših trt v Sloveniji, tudi Dišečke iz Orešja. 'Izvrtek' je pokazal, da je stara najmanj 180 let, danes (leta 2009) torej že čez 200 let!

In še povabilo Colčanov: Dobrodošli na Colu, saj ljudje prijazni tod žive.

Konjeniško društvo Vihr, Col

Penzion Sinji vrh

Okrepčevalnica Likar v Podkraju pri Colu

Gostilna s prenočišči Stara pošta v Hrušici pri Colu

Planinsko društvo Križna gora, Podkraj

Smučarski klub Vodice

Smučarsko društvo Gozd

Prireditve:
Koncert MPZ Razpotje
Colska nedelja (junij)
Lovska veselica, gasilska veselica, novoletna proslava...

Zanimive povezave:
Konjeniško kolesarski praznik v Gozdu pri Colu
Konjske igre v Gozdu pri Colu
Čudesa in zgodbe južnih obronkov Trnovskega gozda in Hrušice v zgibanki

Krajevna skupnost Col
predsednik KS: Ivan Mikuš
Gozd 33
5273 Col
Tel.: 041-312-807
E-pošta:











iskalnik