ajdovščina
      kako do nas
      naša dežela
      podnebje
      gospodarstvo
      naši kraji

dediščina
      zgodovina
      naravna dediščina
      sakralna dediščina
      arheološka dediščina
      kulturna dediščina
      spomini
      osebnosti
      zgodbe
      običaji

doživetja
      pohodne poti
      oglejte si
      šport in rekreacija
      izleti

gostilne, kmetije
      gostilne
      izletniške kmetije
      osmice
      vinogradniške kmetije
      tradicionalne jedi

gostoljubno
      nočitve
      planinske koče
      pikniki
      lovske koče

koristno
domače
      vino
      sadje
      doma pridelano
      rokodelci
      spominki




utrinki
utrinki
društva
      kulturna društva
      športna društva
      turistična društva       humanitarna društva       mladinska društva       ostalo
utrinki
povejte vi
TIC Ajdovščina
Cesta IV. Prekomorske 61 a
5270 Ajdovščina

tel.: 05 365 91 40
e-pošta

Urnik:
pon - pet: 10:00 - 18:00
sob: 8:00 - 12:00

naši kraji

Budanje

Budanje Budanje so ime dobile po ogrskemu plemiču Budi, ki je imel v vasi dvorec. Ležijo na najbolj vetrovnem delu zgornje Vipavske doline in morebiti je prav to prispevalo k zelo razpršenim zaselkom v vasi. Ti se razprostirajo od nižje ležeče glavne ceste Ajdovščina - Vipava ob veliki romarski cerkvi Device Marije v Logu pa do ceste Ajdovščina - Col ob vznožju Kovka in Podrte gore. Zadnja budanjska hiša je Na Avžlaku; to ime izhaja iz nemške besede "auf Schluck" - na požirek - in to ne kar tako, saj sta včasih tu stali gostilna, ki je okrepčala mimoidoče vozarje, pa tudi mitnica. Večina zaselkov ima ime po priimkih prvotnih naseljencev (Krašna, Curk, Kodelja, Kranjc, Žgavc, Sever in Pirc).

V višjih predelih, predvsem v podnožju planote Ravne, ki poskuša obvarovati vas še pred večjo burjo, gojijo Budanjci sadje, nižje vinsko trto, v ravnini proti reki Vipavi pa predvsem koruzo, krompir in žito. V prejšnjem stoletju je bila razvita svilopreja, ker pa je bil glavni pridelek v vasi sadje, so se zanj Budanjci prav posebej specializirali - postali so prekupčevalci s sadjem po vsej Vipavski dolini in ga nato v posebej za to narejenih škatlah vozili prodajati v Ljubljano in dalje celo do Koroške. Zato ni čudno, da se je za budanjske trgovce s sadjem kmalu oprijelo ime "škatlarji". Dandanes pa je vas znana tudi po trsničarstvu.

»Škatlarji«
V preteklosti so se Budanjci v glavnem ukvarjali s sadjarstvom in vinogradništvom.  Najbolj podjetni izmed njih so že pred več kot dvesto leti odkupovali sadje na območju Zgornje Vipavske doline, včasih so odšli celo do Gorice, in ga nato na oslih in mulah tovorili v Ljubljano. Pričeli so s češnjami, končali pa z grozdjem, zadnjimi jabolki, orehi in kostanji. Posel je cvetel, prav zato so se opremili s posebnimi vozovi, pa tudi s posebnimi škatlami ovalne oblike iz klanega lesa s pokrovi, ki so jih posebej za prevoz sadja dali izdelati v Ribnico.
Vsaka škatla je imela svojega lastnika, saj je bil njen pokrov žigosan z začetnicama lastnika in hišno številko. Prav zaradi njih so budanjski prekupčevalci in prevozniki sadja dobili ime "škatlarji" in ime je bilo znano vsepovsod. Budanjsko sadje je moralo biti zelo dobro, saj so "škatlarji" znali povedati, da so ženske navsezgodaj, ko so pripeljali tovor s sadjem v belo Ljubljano, razgrabile sadeže. To so bile branjevke, ki pa so bile povečini kar Budanjke in so ostajale v sezoni sadja v Ljubljani ter prodajale tam sadje na drobno.
"Škatlarji" so sčasoma nehali delovati, spomin na obdobje, ko so imeli Budanjci pravcati monopol nad preskrbovanjem ljubljanskega trga s sadjem, pa sta še dve škatli, ki ju hranijo v vasi.

Marijina cerkev v LoguPriporočamo vam
V Logu pri Vipavi, ki je eden izmed 13-ih zaselkov, ki sestavljajo Budanje, stoji zraven ceste Ajdovščina - Vipava znamenita cerkev Matere Božje(Device Marije Tolažnice), zgrajena leta 1619,  ki je postala romarska cerkev vseh Vipavcev in širše okolice. V njej so freske F. Kurza von Goldsteina iz srede 19. stoletja, ki so prvi primer nazarenskega slikarstva v Sloveniji.

V Budanjah lahko obiščete cerkev sv. Nikolaja ter starejšo podružnično cerkvico sv. Ahacija, lahko pa spremljate bogato kulturno življenje Budanjcev, ki radi predstavijo svoje igralske talente v veselih komedijah, pa tudi pevske v pevskih zborih. Budanjcem se lahko pridružite na njihovemu znanem pohodu na Kovk (zadnja nedelja v avgustu;  izhodišče pohoda Športni park na Ravnah) ali na nočnem romanju na Sveto Goro, z njimi pa lahko doživite tudi majski večer na Krašnovi domačiji.

Kulturno življenje v Budanjah je izredno bogato, krajani so še posebej znani po oživljanju, negovanju in hranjenju pestre kulturne dediščine kraja. V Budanjah pa so še kako doma tudi ljudska in sodobna pesem, kar se izraža skozi različne pevske in glasbene zasedbe ter posameznike, pa tudi gledališče.  

Živahen pa je tudi športni utrip – pred leti urejeno športno igrišče Ravne nad vasjo ponuja različne športne površine, tudi strelišče za lokostrelce. In medtem, ko se starši podijo za žogo, lahko otroci uživajo v lepo urejenem kotičku z otroškimi igrali. Prostor je tudi za piknik in druženje.

Krajevna skupnost pa tudi sicer lepo skrbi za prijetno življenje v vasi. Urejene so vaške poti, javna razsvetljava, podporni zidovi …


Zavod Rdeči apolon

Ponudba v vasi:
Vinogradniška domačija Kobal
Trsničarstvo in sadjarstvo Vitis
Pizzerija Anja
Gostilna Pri Milanu na žagi
Sirarstvo na Kmetiji Koren, Budanje

Zanimive povezave:
30 let delovanja vokalne skupine Grlica iz Budanj, 2010
Največje srečanje lokostrelcev po Bitki pri Frigidu na Vipavskem, 2009
Pohod in gorski tek na Kovk 2008

Krajevna skupnost Budanje
Predsednik KS Budanje: Aleš Gulič
Budanje 24, 5271 Vipava (Pošto pošiljajte na naslov Budanje 1f, 5271 Vipava)
Tel.: 041-781-494
E-naslov:  ,













iskalnik

Koledar dogodkov